Eifflov stolp

Pariz

Z izgradnjo svojega slavnega stolpa je Gustave Eiffel pokazal tudi svoj inženirski genij in svoje dojemanje nove estetike industrijske ere. Tudi Otisovi inženirji so morali biti invetivni in so morali iznajti nove načine za konstruiranje sistema dvigal v stolpu - ne enkrat, ampak dvakrat v enem stoletju. 

Francozi so se prvič obrnili na Otisu pred otvoritvijo stolpa leta 1889. Dvigala so potrebovali za severni in južni zakrivljeni steber za prevoz obiskovalcev na drugi nivo- brez skrivanja ikonske silhuete stolpa. 

Izgradnja dvigala do prvega nivoja je bila relativno enostavna: noge stebrov so bile dovolj široke in ravne za konvencionalni sistem. Vgradnja dvigal do drugega nivoja pa je bila zaradi velike zakrivljenosti čisto nekaj drugega. Nobeno francosko podjetje ni bilo pripravljeno prevzeti takšen kompleksen posel. 

Otisovi inženirji so konstruirali dva velika hidravlična kabelska dvigala, ki sta se premikala po tračnicah. Veliki in lepi stroji so tudi sami postali turistična atrakcija. 

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se Francozi znova obrnili na Otis, tokrat za rekonstrukcijo celokupnega sistema dvigal v stolpu v okviru velikega projekta obnove. 

Dvigala do vrha so bila največji izziv. Otisovi inženirji so z računalniškim modeliranjem analizirali številne težave, vključno tudi nihanje stolpa in delovanje vetrov, katerih hitrost je lahko tudi 100 km na uro. 

Predložili so nov radikalen sistem: dve dvigali Duolift™ z najdaljšo potjo dvigal na odprtem prostoru - 160 metrov. Vsako dvigalo je sestavljeno iz dveh kabin, ki med seboj delujeta kod protiutež: dokler se ena kabina dviga, se druga spušča .

Pocinkani kabli in zaščita proti zamrzovanju na kabinah omogočajo, da so dvigala v pogonu celo leto, celo v izjemno slabih vremenskih pogojih.

Dvigala Duolift je Otis moderniziral leta 2001.